Ernest Miller Hemingway je ameriški pisatelj in novinar, rojen 21. julija 1899 (Oak Park, Illinois, ZDA), umrl pa je 2. julija 1961 (Ketchum, Idaho, ZDA).
Ernest se je rodil kot drugi od šestih otrok očetu Clarencu ter materi Grace. Kakor je sam zatrjeval, je Hemingway precej sovražil svojo mamo. Eden izmed vzrokov za mnoge spore je bilo materino vztrajanje, da se Ernest nauči igrati na čelo.
V srednji šoli je pričel obiskovati novinarski krožek, s čimer je nadaljeval tudi po končani srednji šoli. Pridobljene novinarske izkušnje in slog pisanja so postali osnova za dela, ki so nastala kasneje in sedaj veljajo za klasike ameriške književnosti.
Hemingway se je leta 1918 kot voznik reševalnega vozila pridružil Rdečemu križu v Italiji. Vojski se je pridružil prostovoljno in v vlogi voznika zato, ker ga zaradi njegovega slabšega vida na levem očesu niso hoteli sprejeti med vojake. Italija mu je podelila srebrno medaljo za pogum, ko je rešil življenje italijanskemu vojaku, sam pa je bil pri tem hudo ranjen. Med okrevanjem je spoznal Agnes, s katero sta tudi načrtovala poroko, vendar pa se je Agnes premislila in se zaročila z italijanskim častnikom. Ta dogodek je bil pobuda za nastanek dela A Very Short Story (ni prevedeno v slovenščino).
ŠTIRIKRAT ZA VEDNO
Leta 1921 se je nato vendarle poročil. Izbranka je bila osem let starejša Hadley Richardson iz St. Luisa. Nekaj mesecev po poroki sta odpotovala v Pariz, kjer je Hemingway deloval kot dopisnik iz tujine za Toronto Star. Tam je spoznal številne umetnike ter pisatelje (Picasso, Miró, Fitzgerald, Joyce…).
Leta 1927 je bilo za Hemingwaya in Hadley konec zakona, še isto leto pa se je Hemingway ponovno poročil s Pauline Pfeiffer ter se preselil na Florido na Key West. Leta 1937 se je kot novinar pridružil španski državljanski vojni, kar pa se je izkazalo za usodno za njegov drugi zakon, saj je bila Pauline privrženka Francovega režima, Hemingway pa je simpatiziral z republikanci.
Ernest in Pauline
Leta 1940 se je že tretjič poročil, tokrat z vojno dopisnico Martho Gellhorn. Ona je bila navdih za nastanek romana Komu zvoni. Spomladi 1944 je odšel kot novinarski poročevalec v Evropo, da bi pisal o koncu vojne, ki se je bližal. Po avtomobilski nesreči, ki jo je doživel, se je ponovno znašel v bolnišnici, čemur pa je sledil divji prepir z ženo ter očitki, da preveč pije. Naslednje leto je sledila ločitev, leto kasneje pa že nova poroka s prav tako vojno dopisnico Mary Welsh.
Rezultat štirih zakonov je bilo osem otrok. Leta 1960 so se pričele Hemingwayeve največje psihične težave z obdobji depresije in paranoje ter razmišljanjem o samomoru.
Ob vsem tem burnem zasebnem življenju je veljal še za strastnega lovca, ribiča in ljubitelja bikoborb. Ernest Hemingway pa je bil predvsem velik pisatelj, eden glavnih predstavnikov tako imenovane izgubljene generacije med svetovnima vojnama. Svoja doživetja iz Pariza, Kitajske, Afrike in Kube je preoblikoval v jedrnatem, včasih poročevalskem slogu v romane, novele in črtice. V njegovih delih je polno strasti po polnem življenju, moški junaki se spoprijemajo sami, brez družbenih, političnih ali moralnih vezi, z naravo, usodo, ljubeznijo, smrtjo, včasih kažejo tudi zanimanje za družbena navzkrižja in se bojujejo proti krivicam. Prvo delo, ki je Hemingwayu leta 1926 prineslo slavo je roman Sonce vzhaja in zahaja. Nato leta 1929 je objavil protivojni roman o prvi svetovni vojni Zbogom, orožje ter leta 1937 Imeti ali ne. Doživetja v španski državljanski vojni je preoblikoval v roman Komu zvoni, ki je izšel leta 1940. Imenitne so tudi njegove črtice in novele, denimo Sneg na Kilimandžaru iz leta 1948 ter Starec in morje iz leta 1952, s katero je dosegel svoj zadnji veliki pisateljski uspeh. Po vseh omenjenih delih obstajajo tudi filmske adaptacije.
SMRT
Na nedeljo, 2. julija 1961, se je s svojo lovsko puško v lovski sobi svojega doma v Ketchumu, v ameriški zvezni državi Idaho ustrelil eden najbolj vplivnih ameriški pisateljev, Ernest Miller Hemingway. Uradno poročilo je bilo, da se je ustrelil po nesreči, ob čiščenju puške. Seveda ni šlo za nesrečo, ampak je bil to rezultat njegove genetske bolezni. Zaradi manične depresije in paranoje so ga namreč v bolnišnici in na psihiatriji zdravili z elektrošoki. Ko je Ernestov oče storil samomor, je predvideval, da bo najverjetneje tudi sam odšel na tak način.
DELA PREVEDENA V SLOVENŠČINO
| Čez reko in med drevje | Across the River and Into the Trees |
| Imeti ali ne | To Have and Have Not |
| Komu zvoni | For Whom the Bell Tolls |
| Med lovom in vojno | By-line |
| Otočje v zalivskem toku | Islands in the Stream |
| Pariz – premični praznik | A Moveable Feast |
| Rajski vrt | The Garden of Eden |
| Resnično ob prvem svitu | True at First Light |
| Sonce vzhaja in zahaja | The Sun Also Rises |
| Starec in morje | The Old Man and the Sea |
| Velika reka z dvema srcema | Big Two-Hearted River |
| Zbogom, orožje | A Farewell to Arms |
| Zeleni griči Afrike | Green Hills of Africa |
Več o Hemingwayevem življenju lahko izveste v naslednjih delih:
Mary V. DEARBORN: Ernest Hemingway: A Biography
A. E. HOTCHNER: Papa Hemingway: A Personal Memoir
Michael REYNOLDS: The Young Hemingway
Michael REYNOLDS: Hemingway: The Paris Years
Michael REYNOLDS: Hemingway: The Homecoming
Michael REYNOLDS: Hemingway: The 1930s
Michael REYNOLDS: Hemingway: The Final Years
