»The younger is better in the long run.« (Krashen)
Mnenja se na tem področju še vedno delijo na zagovornike in nasprotnike zgodnjega učenja jezikov. Najpogostejši argument proti je, da bo učenje tujega jezika negativno vplivalo na materni jezik. Številne raziskave so se do sedaj že ukvarjale s tem vprašanjem in vse po vrsti so ta mit ovrgle. Pravilen pristop k poučevanju tujega jezika ne ovira učenja maternega jezika, dokazali so celo, da nanj pozitivno vpliva.
Naslednji dvom izhaja iz lastne izkušnje odraslih, ko so se sami, kot starejši otroci ali že odrasli, učili tujega jezika in pogosto odnesli le negativne izkušnje. Nepoznavanje načina poučevanja tujega jezika nam te negativne izkušnje le še krepi. Veliko jezikovnih šol (tudi naša) ponuja možnost, da z otrokom obiščete uvodno urico, kjer se spoznate z načinom dela in zastavite morebitna vprašanja. Izkoristite to možnost, da boste prepričani, da bodo vaši otroci res v najboljših rokah. Katere pa so tiste stvari, na katere morate biti pozorni, kadar se odločate za najboljši tečaj za vašega malčka?
- Ustrezne metode in tehnike poučevanja: kadar govorimo o zgodnjem poučevanju tujega jezika, so tehnike in metode poučevanja razvojni stopnji otroka. Učenje v predšolskem obdobju naj poteka skozi igre (posnemovalne, domišljijske, simbolične), skozi petje, recitiranje, ritmiranje, kjer se urijo določeni govorni vzorci, predvsem pa je v najzgodnejšem obdobju nebesedni odziv tisti, ki nam daje povratno informacijo o uspešnosti poučevanja (ples, mimika, risanje in druga likovna ustvarjanja). V prvem obdobju osnovne šole se seveda še vedno uporabljajo enake metode s tem, da se bolj spodbuja tvorba besedil po vzorcu, dopolnjevanje, razvrščanje in povezovanje jezikovnih struktur.
- Ustrezna tematska področja: ker otroci še načeloma nimajo potreb, da bi komunicirali v tujem jeziku, jih mora do zanimanja pripeljati učitelj. Zaradi tega morajo biti teme, ki se na tečajih obravnavajo, zanimive in smiselne za določeno starostno skupino. Vsebine morajo izhajati iz otrokovega sveta, njegovih dejavnosti in zanimanj. Sploh v predšolskem obdobju, morajo biti te vsebine konkretno predstavljive (živali, hrana, barve, družina…).
- Jezikovna podkovanost: učitelj tujega jezika mora biti tudi na najzgodnejši stopnji suveren v znanju tujega jezika, ki ga poučuje. Če obravnavamo tematiko živali, ni dovolj, da pozna le besedišče živali! Otroci posredno vsrkavajo tudi jezikovne strukture, ritem jezika in naglas. Skozi dolgotrajen proces usvajanja tujega jezika nato otroci te vzorce ponotranjijo in res ne želimo, da bi ponotranjili napačne, kajneda?
- Osebnost: tako kot ni vsakdo primeren za zdravnika, ni vsakdo primeren za učitelja in niti ni vsak učitelj primeren za poučevanje na zgodnji stopnji. Zakaj ne? Zgodnje poučevanje jezika zahteva veliko akcije; petja, plesa, tudi valjanja po tleh. Zahteva ogromno domišljije za pripravo smiselnih aktivnosti, ki morajo navzven delovati sproščene, spontane in zabavne, vsak dober učitelj pa ve, da se za vsem tem skriva ogromno vloženega truda in temeljita priprava. In ne nazadnje, učitelj, ki dela z otroki, mora imeti ogromno potrpežljivosti in zmožnosti vživeti se v otroka in njegov svet.
Za konec ne pozabimo, da učenje tujega jezika ni tek na kratke proge, ampak je dolgotrajen proces, ki nam z delom in vztrajnostjo prinese čudovite rezultate.
