Zapisala: Mateja Ropas
V tem članku lahko preberete kratko obnovo dela Georga Orwela z naslovom Animal Farm (v slovenskem prevodu Živalska farma). Delo je eno izmed dveh del, ki jih morajo maturanti prebrati, če želijo opravljati maturo na višjem nivoju. Vsekakor pa je Animal Farm knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak.
Opozorilo: članke vsebuje kvarnike in vam bo razkril, kako se zgodba konča.
Neke noči je stari Major sanjal nekaj, kar ga je vzpodbudilo, da skliče skupščino vseh živali. Na tej skupščini razkrije sanje o zemlji, kakšna bo, ko bo Človek izginil iz njenega obličja. Govor sklene s pesmijo Beasts of England, ki kasneje postane tudi himna revolucije.
Po Majorjevi smrti se živali uprejo svojemu gospodarju Jonesu, vzpostavijo nov režim, imenovan ANIMALIZEM ter zapišejo sedem zapovedi:
- Karkoli hodi po dveh nogah, je sovražnik.
- Karkoli hodi po dveh nogah ali ima krila, je prijatelj.
- Nobena žival ne sme nositi oblačil.
- Nobena žival ne sme spati v postelji.
- Nobena žival ne sme piti alkohola.
- Nobena žival ne sme ubiti druge živali.
- Vse živali so enakopravne.
Vseh sedem zapovedi so v duhu animalizma skrčili v: »Štiri noge dobro, dve nogi slabo.«
Vodstvo in odločanje na farmi prevzameta prašiča Snowball (v slovenskem prevodu imenovan Debelinko) in Napoleon, saj so prašiči najbolj inteligentne živali, ki so se prve naučile brati in pisati. Vendar pa ima njuno vodenje eno pomanjkljivost, in sicer to, da si njuni mnenji nasprotujeta v prav vsem.
Prva prelomna točka, ko je moč prašičev pričela preraščati v izkoriščevanje, je dogodek, kjer si prašiči prilastijo mleko in jabolka, ki naj bi bili sicer enakomerno razporejeni med vse živali. Na tem mestu odločilno vskoči Squealer (v slovenskem prevodu Cvilko), ki je s svojimi retoričnimi sposobnostmi prepriča živali, da je to, da so prašiči pojedli mleko in jabolka, dejansko nujno žrtvovanje, da bo vsem lepše. Konča z retoričnim vprašanjem, ki se običajno pojavlja ob zaključku njegovih govorov: »Seveda si nihče izmed vas ne želi, da se Jones vrne, kajne?«
Na takšen način je v nadaljevanju zagovarjal izgon Snowballa, postavitev mlina na veter, poslovanja z ljudmi, zmanjšane količine hrane in tudi smrt konja Boxerja.
Vmes se zgodi še spopad z ljudmi, ki so želeli farmo dobiti nazaj, vendar pa jim je poizkus spodletel. Živali so to bitko poimenovale Bitka pri hlevu.
Tako so si prašiči počasi pridobivali vse več koristi zase, živali pa so slepo verjele, da je vse to še vedno v duhu animalizma.
Snowballova ideja o postavitvi mlina na veter je živali delila na dva pola, saj je bil Napoleon odločno proti. Ker je bil Snowball bolj spreten retorik in bolj učinkovit z utemeljitvami, se je tehtnica pričela nagibati njemu v prid, dokler nekega dne ni prišel Napoleon z njegovo pasjo vojsko ter za vedno izgnal Snowballa iz Živalske farme.
Od tega trenutka dalje je Napoleon nesporni vodja Živalske farme, ki se v nadaljevanju pojavlja le še obkrožen s svojo pasjo vojsko.
Kasneje Napoleon ukaže izdelati, ki pa ni bil dobro zgrajen, zato se nekega dne zruši. Krivdo za porušitev pripišejo Snowballu (nasploh krivdo za vse, kar se slabega zgodi, zvalijo na Snowballa), nekatere živali pa Napoleon prisili v priznanje sodelovanja s Snowballom in jih nato hladnokrvno pobije.
V nadaljevanju Napoleon prične spreminjati zgodovino, s čimer omalovažuje Snowballa, svoje početje pa opravičuje tudi s spreminjanjem sedmih zapovedi v skladu s potrebami svoje politike. Prašiči se kljub zapovedim kmalu preselijo v Jonesovo hišo in pričnejo trgovati z dvema bližnjima kmetoma, gospodom Pilkingtonom in gospodom Frederickom, čeprav so bili bratski odnosi ali celo trgovina z ljudmi prepovedani. Frederick nato Napoleona prevara in s številnim moštvom vpade na farmo. Pri tem je ubitih precej živali, a ko porušijo mlin na veter, živali izvedejo močan protinapad in Fredericka izženejo.
Po tem se farma po zaslugi garanja živali dobro razvija, a sad njihovega dela skoraj v celoti poberejo prašiči in psi. Prašiči kljub eni od zapovedi pričnejo uživati tudi alkohol in posebej Napoleon je velikokrat pijan. Ostale živali so nezadovoljne, a v strahu pred kaznijo in zaradi propagande, ki kaže napredek, garajo še naprej. Kljub temu, da Napoleon živalim po določeni starosti obljubi upokojitev, se ob dosegi te starosti ne upokoji nobena od živali.
Najbolj delavna žival na farmi je brez dvoma konj Boxer (v slovenskem prevodu Boksač). Njegovo vodilo je: »Še bolj trdo bom delal.« To njegovo vodilo, ga je pripeljalo do tega, da je zaradi izčrpanosti obnemogel. Napoleon mu je obljubil, da bo deležen najboljše oskrbe in da mu bo poklical najboljše veterinarje. Vendar pa je v resnici poklical konjederca. Seveda so tudi to rešili s pomočjo Squealerjevih retoričnih sposobnosti.
Sedem zapovedi se je tako vseskozi spreminjalo, dokler ni ostala ena sama: »Vse živali so enakopravne, vendar pa so nekatere živali enakopravnejše kot druge.«
Zgodba se konča tako, da živali gledajo v notranjost hiše, kjer opazujejo zabavo prašičev in ljudi, ki pijejo, kartajo, se zabavajo in oboji hodijo po dveh nogah. Na koncu ne razločijo več, kdo je človek in kdo prašič. Živalska farma se preimenuje nazaj v Graščinsko farmo ter dobi novo vodilo: »Štiri noge dobro, dve nogi boljše.«
Angleški povzetek knjige ter njeno analizo lahko poslušate tudi tej povezavi: Animal Farm
